Filtracija vin
Filtracija je postopek ločevanja tekočine in trdne snovi suspendirane v njej, pri katerem tekočina prehaja skozi medij (filter), ki je nepropusten za trdno snov. Velikost delcev trdnine, ki jih filter zadrži, je odvisna od velikosti odprtin v njem. Kot metoda za prečiščevanje je nepopolna – zaradi kapilarnosti ostane nekaj tekočine med delci trdnine, v tekočini pa ostanejo delci, ki so manjši od premera odprtin filtra (www.wikipedija.si, 2014).
Z filtracijo vina želimo v prvi vrsti doseči bistrost in stabilnost. Trdne delce v vinu, ki predstavljajo motnost želimo odstraniti, nekatere pa ohraniti saj le ti predstavljajo polnost vina.
Takšno filtracijo pa v praksi zelo težko izvedemo, zato je potrebno pred filtracijo vina opraviti postopke bistrenja (=link na bistrenje vina). Med filtracije, ki so za vino najprimernejše sodijo:
NAPLAVNA FILTRACIJA
- Celuloza
- Diatomejska zemlja
- Perlit
VAKUMSKA FILTRACIJA IN VODNE PREŠE
- Perlit
- Celuloza
- Kombinirana sredstva
PLOŠČNA FILTRACIJA
- Membranska filtracija
- Vulcostar Super
Filtrirne slojnice
Struktura in princip delovanja:
- Površinska filtracija
- Globinska filtracija, mehansko vpijanje
- Globinska filtracija, adsorpcija, nalaganje
- Izstopna stran
Zasnova in struktura globinskih filtrirnih slojnic se lahko primerja s tridimenzionalnim labirintom brez izhodov. Delci in mikroorganizmi se mehansko ujamejo v porah, ki jih tvorijo filtrirni materiali. Z globinsko filtracijo tako ujamemo tudi delce, ki so bistveno manjši od premera por. Zato nominalna ločljivost globinskih filtrov ni definirana z premerom pore, kot je to pri membranskih filtrih. Učinkovitost filtracije določamo na podlagi specifikacije prepustnosti vode skoz filter pod točno določenimi pogoji. Zadrževalni efekt globinske filter slojnice torej sestoji iz treh parametrov:
- Površinska filtracija, posledica postavitve prepreke
- Globinska filtracija, vpijanje, ujemanje delcev in mikroorganizmov v pore
- Efekt adsorpcije
Glede na poroznost ločimo slojnice na:
